Zasebni zobozdravniki o nepravilnostih pri financiranju, ZZZS o krepitvi javne mreže

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije opozarja na neenakosti v financiranju zobozdravstvenih storitev: če bolnik zaradi dolgih čakalnih vrst poišče zasebnega zobozdravnika v Sloveniji, mora zdravljenje plačati sam, medtem ko ZZZS krije stroške, če se za zasebno storitev odloči v tujini.
Slovenski zobozdravniki, združeni v Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, opozarjajo, da resna sistemska nepravičnost že leta omejuje pravice slovenskih bolnikov do dostopne obravnave doma, hkrati pa omogoča financiranje zasebnih izvajalcev v tujini iz obveznih prispevkov slovenskih zavarovancev.
"Tako nastaja sistem, ki administrativno briše slovenske zobozdravnike na škodo bolnikov, saj tako izgubljajo pravico do pravočasne, strokovne in dostopne obravnave, čeprav z obveznimi prispevki redno financirajo sistem, ki jih nato pošilja čez mejo," so zapisali v sporočilu za javnost.
V združenju poudarjajo, da so takšne sistemske vrzeli začela s pridom izkoriščati tudi slovenska podjetja in agencije, ki proti plačilu oz. za provizijo organizirajo zdravljenja slovenskih bolnikov v tujini. Pri tem ostro zavračajo prakso tujih zobozdravstvenih klinik, ki slovenskim zobozdravnikom ponujajo provizije v zameno za napotitev slovenskih bolnikov na samoplačniško zdravljenje v tujino, zlasti na Hrvaško.
V združenju poudarjajo, da za dolge čakalne dobe niso krivi zobozdravniki
V združenju zagovarjajo svobodo bolnika, da izbere svojega izvajalca, ne glede na to, ali ima ta koncesijo ali ne, ter svobodo zobozdravnika ali zdravnika, da izbere delovno-pravni status javni zavod, zasebnik ali kombinacijo. Prav tako zagovarjajo svobodo izbire zavarovalnice, ki omogoča osnovno, dodatno in nadstandardno zavarovanje, ki je jasno, pregledno in z opredeljenimi pravicami.
Poudarili so, da slovenski zobozdravniki niso odgovorni za dolge čakalne dobe, ki jih vsak dan občutijo bolniki. V Sloveniji je namreč po navedbah združenja dovolj strokovnjakov, ki imajo znanje in opremo, nimajo pa sistemske podpore (premajhno število programov oz. storitev, slabo vrednotenje posameznih storitev).
"Naš cilj je zdravstveni sistem, v katerem bo bolnik dobil pomoč doma takrat, ko jo potrebuje. V združenju verjamemo, da ima Slovenija dovolj znanja, kadra in volje, da bolnikom zagotovi najboljšo možno oskrbo," so zapisali. Ljudi so pozvali, naj zaupajo zobozdravniku, ki jih zdravi, ne tistemu, ki jih trži.
ZZZS: Dostopnost do zdravnika treba izboljšati s krepitvijo javne zdravstvene mreže
Slovenska zakonodaja ne omogoča povračil stroškov zdravstvenih storitev pri slovenskih zasebnikih, so v odzivu na kritike zobozdravnikov za STA zapisali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Menijo, da je treba dostopnost do zdravnika v Sloveniji izboljšati s krepitvijo javne zdravstvene mreže, in ne z zasebno zdravstveno mrežo.
Povračilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini na podlagi napotnice, izdane v Sloveniji, določa evropski pravni red, ki omogoča tudi povračilo zdravstvenih storitev, opravljenih pri zasebnikih v tujini. Slovenska zakonodaja pa tega ne omogoča tudi za storitve, opravljene v Sloveniji. Podobno je tudi v drugih evropskih državah, so pojasnili na ZZZS.

Stroške takšnega čezmejnega zdravljenja zavarovana oseba plača sama, nato pa v Sloveniji zahteva povračilo stroškov. Stroški se povrnejo v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji, vendar ne več kot znašajo dejanski stroški, zavarovana oseba pa prav tako ni upravičena do povračila potnih stroškov in stroškov nastanitve, so pojasnili na ZZZS.
Na zavodu menijo, da je treba dostopnost do zdravnika v Sloveniji izboljšati s krepitvijo javne zdravstvene mreže, in ne z zasebno zdravstveno mrežo, kjer bi moral bolnik zaradi samoplačniških cen kljub urejenemu zavarovanju za opravljeno storitev še dodatno doplačevati.
"Izjave nekaterih interesnih skupin v zdravstvu, s katerimi promovirajo sistem delnih povračil stroškov pri nekaterih zasebnih samoplačniških ambulantah, pri katerih bi lahko storitve plačevali premožnejši bolniki, niso v javno dobro in v dobro bolnikov," so zapisali.
Zakonodajne pobude uveljavljanja zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe je po navedbah ZZZS v preteklosti že zavrnila vlada in DZ, na neustreznost pa je v postopku obravnave opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.
Za krepitev javne zdravstvene mreže po oceni ministrstva ključni kadrovski viri
Na ministrstvu za zdravje so na opozorila združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov glede financiranja storitev in povračila stroškov pri zasebnikih v tujini odgovorili, da si prizadevajo, da bi bile zdravstvene storitve bolnikom v največji možni meri zagotovljene v okviru javne mreže in v Sloveniji. Ključni pri tem so kadrovski viri, menijo.
V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so glede financiranja zobozdravstvenih storitev opozorili, da mora bolnik zdravljenje plačati sam, če se zaradi dolgih čakalnih dob v javnem zdravstvu obrne na slovenskega zasebnika. Če gre po storitev k zasebniku v tujino, pa mu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) strošek povrne, so navedli.

Na ministrstvu za zdravje so v odgovoru za STA navedli, da si prizadevajo, da bi bile zdravstvene storitve bolnikom v največji meri zagotovljene v okviru javne zdravstvene mreže in v Sloveniji.
"Krepitev javne mreže se izvaja z različnimi ukrepi, kot so širitve programov, plačila po realizaciji in razpisi dodatnih koncesij. Ključno pa je, da v okviru javne mreže zadržimo kadrovske vire, ki storitve dejansko tudi opravijo," so navedli.
Kot so zapisali, ministrstvo zato intenzivno dela tudi na področju načrtovanja in zagotavljanja kadra. V pripravi je nacionalna strategija za razvoj in upravljanje kadrov 2025-2035, ki bo ključna podpora za usklajevanje in izvedbo obstoječih nacionalnih strategij, zakonodaje ter drugih usmeritev, katerih skupno izhodišče je skrb za kakovostno in učinkovito kadrovsko zmogljivost v zdravstvu.
Strategija bo po njihovih navedbah prispevala k celoviti obravnavi področja kadrov v zdravstvu, podpirala krepitev institucionalnih zmogljivosti in zagotovila, da bo zdravstveni sistem opremljen z usposobljenim, ustrezno porazdeljenim in dostopnim kadrom, pripravljenim za izzive prihodnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje